Objavil/a: Matjaž Šerkezi, nedelja, 30. december 2012
Nasveti za varnejše gibanje v gorskem svetu pozimiPoobjava Planinska zveza Slovenije: Hoja v gore pozimi v zimskih razmerah ima svoje čare. Medtem ko je dolina pokrita z gosto meglo, nas v višinah čaka prijetno zimsko sonce in prečudoviti razgledi po zasneženih gorskih vršacih. Da bi bila hoja čim prijetnejša in varnejša, smo za vas pripravili nekaj nasvetov za varnejše obiskovanje gora, ko so te pokrite s snegom. Opozorila:
- Kratka navodila ne morejo preprečiti nesreče v gorah in so namenjena razumevanju tveganja obiskovanja gora v zimskem času.
- Svetujemo, da se na vsako turo dobro pripravite in pridobite čim več potrebnih informacij o načrtovani turi.
- Predlagamo, da se včlanite v planinsko društvo, kjer boste pod vodstvom izkušenih vodnikov PZS in inštruktorjev planinske vzgoje pridobili osnovno znanje za varnejše obiskovanje gora.
SNEŽNI PLAZ
Snežni plaz je geološki pojav, pri katerem se snežna gmota na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol. Je posledica tako fizikalnih kot kemijskih sprememb v snegu. Plazovi niso naključni in spontani dogodki, temveč jih vedno sprožijo zunanji dejavniki, kot so:
- nenadno prekomerno zbiranje vode, ki so posledica močnih padavin (dežja ali snega),
- nenadno povišanje temperature, padanje kamenja, ledu, dodatna obremenitev snežne odeje zaradi človeške teže (turni smučar, gornik).
Vsi ti dejavniki vplivajo na spremembo sil v snežni odeji, predvsem na silo teže. Posledično snežna odeja nestabilne sestave zdrsne v ugodnejši stabilni položaj.
Vrste snežnih plazov
Glede na kvaliteto snega ločimo plazove sprijetega snega in plazove nesprijetega snega. V obeh primerih je sneg lahko suh ali pa vlažen, tako poznamo 4 tipe snežnih plazov:
▪ plazovi suhega in nesprijetega snega
▪ plazovi suhega sprijetega snega
▪ plazovi vlažnega nesprijetega snega
▪ plazovi vlažnega sprijetega snega
(Vir: Bergsport Winter; SAC)
Vpliv temperature na stabilizacijo snežne odeje:
a) nenadna otoplitev poveča nevarnost plazov
b) pri temperaturah nad 0°C se snežna odeja počasi destabilizira
c) daljše obdobje hladnega vremena (-5°C do -10°C) ohranja trenutno nevarnost snežnih plazov
d) nihanja temperature okoli 0°C stabilizira snežno odejo
e) občutna ohladitev zmanjša nevarnost plazov
 Najnevarnejši plazovi v naših, pa tudi evropskih gorah, so plazovi suhega sprijetega snega. Pravimo jim tudi kložasti plazovi. Kloža je od vetra predelan sneg, ki se na zavetrni strani grebenov in razov naloži na mehkejšo podlago. Tako predelan sneg je trd in zbit, pod njim pa je po navadi mehka plast snega. Pri obremenitvi zgornje, trde plasti, le-ta hitro zdrsne na mehki podlagi. Zaradi povezanosti snežne plasti, se sprožijo v obliki napoke nad točko obremenitve (smučarja, planinca). Najnevarnejša so pobočja z naklonom med 25° in 45°. (Vir foto: Achtung Lawinen, DAV 2011)
Plazovi suhega nesprijetega snega se sprožijo v eni točki pod mestom obremenitve in imajo lahko veliko rušilno moč s katastrofalnimi posledicami za naselja, ceste, gozdove... Imenujemo jih tudi pršni plazovi. V evropskih gorstvih jih je bolj malo. Pršni plazovi potrebujejo pobočja z vsaj 30° naklonom, da se razvijejo v nevarne plazove.
Plazovi vlažnega nesprijetega snega se sprožijo točkovno, na mestu dodatne obremenitve  in se počasi razširjajo. Dosežejo lahko tudi velike razsežnosti. Plaz vlažnega nesprijetega snega potuje počasi in lahko zdrsi tudi po pobočjih z le 15° naklonine. Pogostejši so na južnih pobočjih.
(Vir foto: Achtung Lawinen, DAV 2011)
Plazovi vlažnega sprijetega snega niso pogosti. Pojavljajo se pozimi na južnih pobočjih in spomladi ob odjugi. Ko se snežna odeja popolnoma prepoji z vodo, se pri tleh ali na ledni plasti pod snežno odejo nabere tanka plast vode, po kateri zdrsne zgornja plast. Plaz po navadi potegne vso snežno odejo (talni plaz). Prožijo se v napoki nad obremenitvijo.
-----------------------
Evropska petstopenjska lestvica nevarnosti proženja snežnih plazov
Poročilo o stopnji nevarnosti proženja snežnih plazov je potrebno spremljati vsak dan v aktualnih mesecih. Poročilo samo ni zagotovilo za varno turo in je pri načrtovanju ture potrebno upoštevati tudi ostale dejavnike tveganja: veter, temperaturo, podlago oz. tla, nadmorsko višino, število udeležencev na turi ...
Sveže podatke o snežnih razmerah lahko dobite na www.arso.gov.si.
Metoda 3 × 3 - ocenjevanja tveganja na turi
(Vir: Bernik, D.: Ocenjevanje tveganja pred snežnimi plazovi, GRZS)
Metoda 3 x 3 je opomnik, ki nam služi kot pomoč pri načrtovanju ture do trenutka, ko se moramo odločiti ali začeti oziroma ali nadaljevati turo ali ne.
Postavimo si vprašanje: TVEGATI ali NE?
Prerez snežne odeje - snežni profil
 - Vpogled v zgodovino snežne odeje, trdnost in sprijetost posameznih plasti med seboj.
- Iščemo kritične in šibke plasti.
Izvedba:
- V sneg izkopljemo navpičen profil (glede na podlago) do globine 1.5 m oz. do tal. Do te globine je skritih 95 odstotkov šibkih plasti in klož.
- Prednjo steno profila poravnamo in zgladimo najprej z lopato in nato z roko, da izstopijo posamezne plasti snežne odeje, ki jih ob straneh označimo z vejicami.
- Določimo trdoto posameznih plasti s pomočjo pesti, štirih prstov, enega prsta, svinčnika in noža. Pozorni smo na sosednje plasti, ki se po trdoti razlikujejo. Na ta način določimo plasti, ki so lahko nevarne za snežni plaz (mehka plast na ledeni podlagi, plast plovnega snega med dvema tršima plastema ...)
Snežne plasti in kristali (Vir: Achtung Lawinen, DAV, 2011)
Preizkus sprijetosti posameznih snežnih plasti s pomočjo norveške metode
- Preizkus drsnosti kritičnih plasti v sprijeti snežni odeji.
- Po izdelavi snežnega profila odrežemo spodnjo stranico pravokotno na pobočje.
- S površine snežne odeje odstranimo nesprijet novo zapadli sneg.
- Z lopato izrežemo snežno klado v obliki trapeza z dimenzijami 80 cm x 60 cm x 20 cm. Lopata je široka 20 cm.
- Ročaj lopate prepognemo za 90 stopinj in jo zataknemo v snežni jarek do prve kritične plasti. Pri tem konica lopate ne sme segati v kritično plast, sicer bo meritev napačna! To dosežemo s pravilno debelino plasti snega nad kritično plastjo ki jo preizkušamo (20 cm). Pred tem moramo del snežne odeje nad preizkušano plastjo odstraniti.
- Ročaj lopate z eno roko potiskamo proti kladi, da nam lopate ne vleče iz jarka, z drugo roko pa vlečemo za konec ročaja v smeri pobočja. Priporočljiva je uporaba lopate z vgrajenim dinamometrom.
- Ob zdrsu snežne klade ocenimo nevarnost na podlagi izmerjene sile.
- V primeru večjega števila kritičnih plasti preizkusimo vse.
- Na koncu luknjo zasujemo.
Prerez (Vir: Kuhar,M.: Vojaško gorništvo, Ljubljana: Defensor, 2004)
-----------------------
UKREPI OB NESREČI IN PRVA POMOČ
- Ohranimo prisebnost in ostanimo mirni. S tem pomirimo tudi ostale udeležence.
- Ocenimo situacijo in zaščitimo SEBE in PONESREČENCA pred neposrednimi nevarnostmi.
- Nudimo prvo pomoč v okviru svojega znanja in sposobnosti.
- O nesreči pokličemo center za obveščanje na številko 112 in navedemo naslednje podatke:
- KDO kliče
- KAJ in KJE se je zgodilo
- KDAJ se je zgodilo
- KOLIKO je ponesrečencev in KAKŠNE so poškodbe
- KAKŠNE so okoliščine na kraju nesreče (pomembno v primeru helikopterskega reševanja)
- KAKŠNO pomoč potrebujete
- Na pomoč lahko pokličete s pomočjo mobilnega telefona, UKV radijske postaje, ki se nahajajo v planinskih kočah ali preko sistema SAPOGO.
Kaj naj bo v vsaki torbici prve pomoči:
- par ali dva zaščitnih rokavic,
- prvi povoj,
- večji in manjši raztegljiv povoj (krep povoj),
- nekaj obližev (zelo priporočljivo je imeti nekaj obližev Steri strip, s katerimi lahko zalepimo globjo rano),
- sterilna gaza,
- lepilni trak,
- trikotna ruta,
- škarje ali nož,
- piščalka,
- protibolečinsko zdravilo, ki se ga dobi brez recepta (npr. Lekadol, Nalgesin S),
- astro folija.
Z višino temperatura pada
V gorah je povprečna letna temperatura nižja kot v dolini, kar je razlog v daljših zimah in krajših poletjih. Temperatura z višino pada in je odvisna tudi od vlažnosti zraka. V povprečju za 0,65°C na 100 m.
-------------------------------
Plazovni trojček omogoča hitro lociranje in izkop ponesrečenca v plazu. Sestavljen je iz plazovne žolne, plazovne sonde in plazovne lopate.
Plazovni trojček, foto Matjaž Šerkezi
Seznam obvezne opreme:
- PLAZOVNA ŽOLNA z najmanj tremi antenami
- PLAZOVNA LOPATA za hitro izkopavanje
- PLAZOVNA SONDA za določanje točne lokacije ponesrečenca
- ČELADA je priporočljivo zaščitno sredstvo na izpostavljenih območjih
- PRVA POMOČ in BIVAK VREČA
- MOBILNI TELEFON (v Evropi klic na številko 112/ USA 911) s polno baterijo. Svetujemo, da je mobilni telefon med turo izklopljen zaradi varčevanja baterije.
(Vir foto: Safety Academy Guide Book, Ortovox, 2012)
Pomembno: Življenje prijatelja, ki ga je zasul plaz, bomo lahko rešili le v primeru popolnega plazovnega trojčka, ki omogoča iskanje, lociranje in izkop ponesrečenca v plazu.
ISKANJE PONESREČENCA V PLAZU S POMOČJO PLAZOVNE ŽOLNE
(Vir foto: Safety Academy Guide Book, Ortovox, 2012)
V primeru, da smo očividec nesreče v plazu takoj označimo točko, kjer smo osebo zadnjič videli (1)
Ohranimo mirno kri, preverimo situacijo in pričnemo z iskanjem.
Če nas je več, en član takoj pokliče pomoč na številko 112. Vsi ostali prestavijo svoje plazovne žolne na iskanje.
Območje iskanja se prične NAD točko, kjer smo osebo zadnjič videli in nadaljuje v smeri navzdol.
OPOZORILO: Pomembno je, da poskrbimo za svojo varnost in varnost ostalih udeležencev. Član, ki je poklical pomoč postane opazovalec in v primeru ponovnega plazu takoj na to opozori udeležence pri iskanju zasutega.
Najprej preiščemo plaz z opazovanjem in iščemo možne predmete (palice, smuči, dele nahrbtnika ...) ali dele telesa, ki gledajo iz snežne odeje.
Hkrati s plazovno žolno iščemo prvi signal.
POMEMBNO: Obvezno izklopimo vse ostale elektronske naprave, ki bi lahko motile signal in elektroniko plazovne žolne!
Glede na število reševalcev plazovino preiskujemo paralelno z medsebojno razliko 40 m ali v ključu v primeru, da smo sami.
 Grobo iskanje
Sodobne, digitalne plazovne žolne z najmanj tremi antenami bodo pokazale točno smer zasutega v plazu.
Potrebno je samo slediti puščici na digitalnem zaslonu.
Hkrati je viden tudi numeričen zapis števila enot oddaljenosti od zasutega v plazu.
Fino iskanje
Ko smo od zasutega oddaljeni približno 2-3 enot , ki nam jih sporoča plazovna žolna, napravo približajmo čisto blizu snežni odeji in s križnim iskanjem določimo najmanjšo oddaljenost (najmočnejši signal) od zasutega.
Najmanjša oddaljenost je enaka globini zasutega v plazu. Označimo jo s plazovno lopato.
Sondiranje
S sondiranjem pričnemo pri zapičeni lopati in nadaljujemo krožno v smeri ven.
Razdalja med posameznimi vbodi naj ne presega 30 cm.
Sondiramo vedno pravokotno na podlago in ne navpično.
Pomembno: Pri sondiranju vedno nosimo rokavice, saj nasprotno segrevamo sondo, zaradi česar se bo na njej začel nabirati led in bo postala neuporabna.
Skušamo čim manj hoditi po sondiranem snegu, da ne podremo žrtvin zračni žep.
Izkopavanje
S plazovno sondo določimo globino zasutja in s kopanjem pričnemo nižje od ponesrečenca (1) v obliki črke V.
V primeru, da pri izkopavanju sodeluje več reševalcev, prvega menjamo na 1 minuto.
Na fotografiji prvi reševalec seka bloke snega, drugi jih odmetava, tretji pa čisti sneg stran od prvih dveh in s tem sprošča pot.
Zanimivost: Izkopavanje zasutega je časovno najdaljši del reševanja. Iskanje z žolno poteka 2-5 min, sondiranje do 2 min, čas kopanja pa je močno odvisen od globine žrtve. Če je žrtev zakopana 1 m globoko, v dobrih pogojih potrebujemo 11-17 min, da pridemo do glave. Da odkopljemo ponesrečenca v celoti, pa moramo prekopati približno 3-4 kubične metre snega (1-1,5 tone snega!). Zato je zelo pomembno, da izkopavamo premišljeno in načrtovano.
Prva pomoč
- Ponesrečencu očistimo dihalne poti in v primeru, da ne diha takoj pričnemo z oživljanjem (ABC - Airway, Breathing, Circulation).
- Ponesrečenca premikamo previdno in ga zaščitimo pred nadaljnjim ohlajanjem.
- Uživa lahko tople in sladke napitke.
------------------------------------
POHODNIK vs. TURNI SMUČAR
V gorskem svetu velikokrat naletimo na “križem kražem“ gažen sneg in nikoli ne vemo, kje je gaz turnih smučarjev in kje je gaz za vzpon in sestop. Upoštevajmo pravilo racionalne hoje, saj bo za vse nas hoja v gore prijetnejša, brez nepotrebnih padcev in preklinjanja.
Pohodnik si naj v klanec naredi svojo gaz, ki jo bodo ostali še utrdili. Za sestop naj ne uporabi iste gazi, saj bo sčasoma postala neuporabna za vzpon. Enako velja za turne smučarje, ki za vzpon uporabljajo svojo smučino in po njen pohodniki ne hodijo.
Poskrbimo za “rumene markacije“ v snegu ob poteh, za katere še posebej skrbi močnejši spol. Nobenemu od nas ni prijetno, ko nas spremljajo na idilični turi po zasneženi pokrajini. Dajmo “klic narave“ opraviti nekoliko izven poti. Če pa to ni mogoče, po opravljeni potrebi vse skupaj zasujmo s snegom.
|
Turni smučar vs pohodnik (skica: Branko Ivanek)
Pripravil: Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS
Viri:
1. Planinska šola in Vodniški učbenik, Planinska založba, Planinska zveza Slovenije
2. Spletni priročnik Alpiročnik
3. Kuhar, M.: Vojaško gorništvo, Ljubljana: Defensor, 2004
4. Safety Academy Guide Book, Ortovox, 2012
5. Achtung Lawinen, DAV, 2011
|
|
