Objavil/a: Matjaž Šerkezi, torek, 1. april 2014, ogledov: 2555

»Zamuden transport opreme po stopnicah iz podstrešnega skladišča nam ob intervencijah po nepotrebnem podaljšuje odzivni čas,« pravi Franc Miš, predsednik GRS Kamnik. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

»Lani smo s pomočjo občinske uprave z družbo Veterina podpisali najemno pogodbo za nadaljnjih pet let, letos pa dobili še sklad za ureditev primernejših prostorov,« zadovoljstva ne skriva Franc Miš, predsednik GRS Kamnik in podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije. Dodaja, da so kljub veliki obremenjenosti in skoraj že stoletni tradiciji edino slovensko gorsko reševalno društvo brez ustreznih prostorov.

»Zamuden transport opreme po stopnicah iz podstrešnega skladišča nam ob intervencijah po nepotrebnem podaljšuje odzivni čas,« pojasnjuje Miš in dodaja, da se na sestankih v 25 kvadratnih metrih veliki podstrešni sobi včasih gnete tudi do 40 članov. Zato se sklada in možnosti za funkcionalnejše prostore zelo veselijo. Z občinsko upravo so si tudi že ogledali lokacijo ob kamniški obvoznici, ki bi bila zaradi izvoza zanje idealna, pa še parcela je v občinski lasti, pravi Miš, ki upa, da bodo v sklad za rešitev njihovih prostorskih težav prispevale tudi občine Domžale, Komenda, Mengeš, Moravče, Lukovica, Trzin in druge, katerih območje pokrivajo in bi jim prav tako moralo biti mar za varnost v gorah. V skladu je za zdaj na račun odprodanega občinskega deleža objekta Veterine 110.000 evrov.

Po številu intervencij so bili kamniški gorski reševalci lani tretje najbolj obremenjeno društvo v Sloveniji. Opravili so kar 36 intervencij, kar je skoraj 30 odstotkov več kot lani in kar 63 odstotkov več od dolgoletnega povprečja. 28 intervencij je bilo reševalnih, osem iskalnih, reševali so 37 oseb, v intervencijah pa je sodelovalo 339 reševalcev, ki so skupaj opravili 1544 ur reševalnega dela. Zahtevni sta bili zlasti dve intervenciji: reševanje turnih smučarjev, ki ju je zasul snežni plaz, ob veliki nevarnosti plazov ter stensko reševanje v jugovzhodni steni Planjave, ko so zaplezana alpinista rešili, tik preden se je razbesnela nevihta.

Ureditvi novih prostorov je naklonjen tudi župan Marjan Šarec, ki je ob ustanovitvi sklada dejal, da se njihova gorska reševalna služba že 92 let nesebično razdaja ob zaščiti, reševanju in pomoči v gorskem svetu in prav tako ob naravnih in drugih nesrečah. Za opravljanje dejavnosti pa poleg strokovne usposobljenosti in ustrezne specialne opreme seveda potrebujejo tudi ustrezne prostore za delovanje, skladiščenje opreme, prostore za interna izobraževanje ter druge dejavnosti društva.

»Neprimerna oprema v večini primerov ni več vzrok nesreč, tudi usposobljenost planincev je čedalje boljša, se pa še vedno najdejo posamezniki, ki s svojimi nepremišljenimi dejanji povzročijo nesrečo,« meni Miš, ki boljšo pripravljenost planincev pripisuje tudi njihovi preventivni dejavnosti. Člani GRS Kamnik namreč tudi lani niso le reševali. Usposabljali so se za reševanje iz sedežnice in iskanje izgubljenih oseb s pomočjo GPS-naprav, obiskovalcem planin poleg različnih predstavitev namenili tečaj varne hoje v zimskih razmerah; osnovnošolcem pa poleg predstavitev na šolah pripravili še vajo na Veliki planini.

V zgodovini gorskega reševanja smo Kamničani prispevali k marsikateri spremembi in napredku. Marsikje smo bili prvi. Že leta 1933 so naši člani izdali knjigo Prva pomoč in reševanje v gorah, na območju Kamniških Alp smo leta 1957 za potrebe reševanja prvič uporabili ročno radijsko postajo, leta 1966 smo opravili prvo poskusno vajo reševanja s pomočjo helikopterja. Prvi smo se organizirali kot samostojno društvo, imeli lastno intervencijsko vozilo in še bi se našlo. Prepričan sem, da je napočil čas, da dobimo tudi ustrezne prostore za svoje delo, je dejal Franc Miš.

Vir: Dnevnik