Društvo GRS Kamnik


Objavil/a: Matjaž Šerkezi, sobota, 13. oktober 2012

Planinski vestnik - oktober 2012

Tema meseca: Sodobno planšarstvo / O človeku, ki je vse življenje iskal lepoto / Alpinistična odprava v Karakorum / Minilo je že 30 let (Tamara Likar in Pavel Podgornik) / Prva pomoč v gorah
Vsebina - Članki

UVODNIK
Tek čez vedno višje ovire! Vladimir Habjan

TEMA MESECA 
Sodobno planšarstvo. Dušan Škodič
Sir in skuta naša sta aduta! Pogovor na planini. Dušan Škodič
Molže ni, kislo mleko pa jePlanina Dovška Rožca. Gorazd Gorišek
Kako iz mleka nastane sirPogovor s strokovnjakom. Dušan Škodič

GORE IN GLASBA
O človeku, ki je vse življenje iskal lepotoOb 30-letnici smrti Janka Ravnika (1891-1982). Majda Odar

NA PRAGU CENTRALNIH ALP 
Mogočen vrh z dolgimi pristopiCima Presanella. Danilo Štor

ALPINISTIČNA ODPRAVA V KARAKORUM 
Kar želiš, lahko dobiš! Prvenstveni vzpon slovenskoameriške naveze v K7. Urban Novak
Z NAMI NA POT 
Krnska jesenska pravljica. Vrhovi nad Krnskim jezerom. Mojca Stritar
Opisi: 
Velika Baba. Mojca Stritar
Šmohor. Mojca Stritar
Krn. Mojca Stritar
Lemež. Mojca StritarZ NAMI NA POT 
V deželi prijaznih veveric, tudi za malčkeCortina dAmpezzo v Dolomitih. Arnold Lešnik
Opisi: 
Lagazuoi Piccolo. Arnold Lešnik
Monte Nuvolau. Arnold Lešnik
Croda dAncona/Croda de rAncona. Arnold Lešnik
Piz Boe. Arnold Lešnik
MINIATURA 
Bivak v KočniČari manj obiskanih planinskih poti. Tatjana Cvetko

SAMOTNI HRIBI
GastabilMed ostanki življenja na Cerkljanskem. Rafael Terpin

BOLIVIJA 2012 
Pravljica? Korošci v Apolobambi. Marta Krejan

OBLETNICA 
Sedem planik na sedemtisočaku30-letnica prve jugoslovanske ženske alpinistične odprave. Lidija Honzak

KO SPOMINI OŽIVIJO 
Minilo je že trideset let. Mateja Pate

RAZMIŠLJANJE 
(Ne)prijetna resnicaKolesarji so med nami. Borut Peršolja

METEOROLOGIJA 
Višinsko osvežilno zavetišče pred vročinskimi valovi po nižinahVreme in razmere v gorah v meteorološkem poletju 2012. Miha Pavšek in Gregor Vertačnik

GORSKA MEDICINA 
Za vsak slučaj. Prva pomoč v gorah. Petra Zupet

VARSTVO NARAVE 
Lastovke in sprememba vremena. Dušan Klenovšek

ŠPORTNO PLEZANJE 
Svetovno prvenstvo 2012. Marta Krejan

NOVICE IZ VERTIKALE 
TUJINA 
NOVICE IZ TUJINE 
LITERATURA 
PLANINSKA ORGANIZACIJA
V SPOMIN 
--------------------------------------------------------------------------------

Uvodnik: Tek čez vedno višje ovire!

 Kot je znano, je v obravnavi predlog dviga davka na časopise in periodiko z 8,5 % na 20 %. Ne bi se preveč spuščal v razloge, zakaj je do tako nesmiselnega predloga sploh prišlo, se pa osebno pridružujem vsem tistim mnenjem, ki trdijo, da gre v osnovi za pogrom nad mediji in nad preveč raziskovalno nadobudnimi (beri: kritičnimi) novinarji. 
Vprašanje povišanja davka se dotika same esence izhajanja edicij. Zakaj sploh izdajamo - Planinski vestnik? Zakaj ga ljudje kupujejo? Kdo ga bere? Kaj jim to pomeni?
Kdo bi rad bil z gorami in vsem v zvezi z njimi na tekočem. Morda kdo le rad gleda lepe fotografije. Tretji iščete uporabne podatke, da bi se podali na ture, kjer še niste bili. Mnogi radi berete prijetne leposlovne prispevke, se seznanjate z novostmi opreme, varnostjo v gorah ... Gotovo ste med naročniki tudi tisti, ki z nakupom revije podpirate dejavnost planinske organizacije. Pohvalno. Razlogov je vsekakor več. 
Kaj je vsem rdeča nit? Rekel bi, da so to pozitivnost, koristnost, bogatenje, nadgradnja, resnica, katarza, če hočete. Branje Planinskega vestnika prinaša vsebine, ki bralca plemenitijo, mu ponujajo doživetje, odpirajo oči, ga etično vzgajajo in s tem bogatijo, mu spodbujajo sočutje, mu dajejo spoznanje, kako v hudih trenutkih človek doživlja sočloveka, kako se zanj žrtvuje, mu pomaga, nadalje prinaša vsebine, ki mu povečujejo varnost, ga svarijo in osveščajo, utrjujejo duha, vabijo v naravo ... 
Je za take vsebine potrebno dvigati davek, da bo prišel še med manj bralcev? 
Je to ničvredna, nevzgojna, nespodbudna literatura, rumeni tisk ali kaj? 
Planinski vestnik ima najdaljšo zgodovino v Sloveniji. Po podatkih Narodno-univerzitetne knjižnice je najstarejša revija v Sloveniji, ki še izhaja. Izhajanje se tudi v najbolj turbulentnih časih dveh svetovnih vojn ni prenehalo in se je ohranilo. Vseh 112 let, kar izhaja, se je boril s pomanjkanjem finančnih sredstev. Do zdaj se je vedno izšlo. Od države bi za tak cenjeni medij pričakoval prej podporo kot pa polena. Saj nekaj te podpore tudi dobimo, če sem pošten. Občasno od ministrstev (prejšnjega šolskega, tudi kulturnega, občasno od Javne agencije za knjigo, dokaj redno pa od Fundacije za šport). Odstotki sofinanciranja so vsako leto različni, npr. od leta 2006 naprej od 6 pa do 13 % letnega proračuna. Iz tega sklada smo speljali nekaj odličnih projektov, naj omenim samo digitalizacijo vseh letnikov revije od leta 1895 naprej, ki so dostopni na spletu. Gotovo se boste strinjali z mano, da to pomeni tudi kulturno bogatenje narodnega arhiva.
Kaj bi pomenilo povišanje davka za našo revijo, ta hip še nihče ne ve. Vemo le to, da bi bilo potrebno državi odvajati višja sredstva, kot smo jih do zdaj. Če naj ostanemo na enaki kakovosti in kvantiteti (naklada, število strani), potem to pomeni le višje cene posamezne številke in letne naročnine. V obratno smer ne bi rad razmišljal, preveč smo si namreč v zadnjem desetletju prizadevali v smeri izboljšanja. Če samo omenim, da smo se leta 2001 približevali 3900 naročnikom, danes pa se naklada bliža številki 7000! V času, ko tiskanim medijem po svetu in tudi pri nas drastično pada, Vestniku narašča! To pove vse. Naj zdaj pristanemo na nižanje kakovosti? Razočaran sem nad nekulturnim razmišljanjem ljudi, ki naj bi skrbeli za kulturo. Zdi se kot da nas nekdo namerno sili v tek čez vedno višje ovire. Dokler se zares ne spotaknemo? 
Septembra smo reviji priložili kratko anketo o zadovoljstvu z njo. Z veseljem vam sporočam, da smo dobili preko 600 vrnjenih anket, razveseljivo pa je predvsem zadovoljstvo z glasilom (več o tem novembra). Hvala vam za vašo zvestobo!

Vladimir Habjan
https://www.grs-kamnik.si/novice.php?pid=402 7. 12. 2021