Srčen prispevek za gorske reševalce iz Kamnika.
Prihaja pomoč, foto: Vladimir Habjan
Iskanje
NOVICE    

Objavil/a: Matjaž Šerkezi, sreda, 5. september 2012, ogledov: 1505

Z glavo v hribe: Prva izbira ne sme biti formula 1

Poobjava, Revija Ona, leto 14, št. 35: Hribi in gore. Večina planincev, ki se podajajo na vršace, še sami ne vedo, kaj jih pritegne. Lepota ali sama hoja, odkrivanje ali ubiranje neznanih poti, občutek varnosti ali adrenalin na izpostavljenih predelih. Ne glede na vzrok je treba turo v gore skrbno načrtovati. Nezadostna priprava vodi v poškodbe, ko na pomoč priskoči Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS). Njihove naloge obsegajo skrb za usposabljanje reševalcev, izobrazbo pohodnikov, preventivno delovanje in obnavljanje znanja prve pomoči. Pomembni so še poznavanje terena, ohranjanje primerne fizične pripravljenosti in dobro razvit čut za sočloveka.

Bojan Pollak. Alpinist je postal že leta 1966, od 1975. je gorski vodnik z mednarodno licenco IFMGA. Gorniška steza ga je vodila vse višje in leta 1979 je bil član odprave na Mount Everest po prvenstveni smeri prek zahodnega grebena. Poleg tega je še častni član Gorske reševalne službe Kamnik (GRSK). V osnovi je ljubitelj gora in najpogosteje zahaja v Kamniške Alpe.

Priprava na turo
Poudari, da je treba biti pri hoji v hribe pozoren na več stvari. Med prvimi omeni opremo in čevlje, ki morajo biti primerni. Obleko naj pohodniki prilagajajo vremenu. Pomemben je nahrbtnik, ki, z njegovimi besedami, ne sme biti »naritnik«. Meni, da se ljudje ne bi smeli podati v okoliščine, ki jim niso kos, ali pa se na pot odpraviti s premalo kondicije oziroma nezadostnim poznavanjem terena. Zato se tudi pojavljajo zdrsi. Rado Nadvešnik na spletni strani Društva Gorske reševalne službe Radovljica (DGRSR) pohodnikom svetuje, naj izberejo turo, primerno svoji telesni in duševni pripravljenosti. Posebna pozornost naj se nameni najšibkejšemu udeležencu, osebam z zdravstvenimi težavami ter otrokom. Priporoča ture, ki jih že poznamo, ali pa informacije poiščimo pri poznavalcih, torej gorskih reševalcih in vodnikih. Gorski vodnik Pollak doda, da je treba misliti naprej in se na podvig pripraviti, saj se večina nesreč začne v dolini. Klemen Sladič, član DGRSR, med zimsko opremo šteje zimske čevlje, termo perilo, dodaten par toplih rokavic, kapo, cepin, dereze, plazovno žolno, lopato in sondo. Našteto opremo je treba znati uporabljati.

Gore so različne
Gorski vodnik razjasni, da se gore razlikujejo po zahtevnosti, nekje hodimo, drugje že plezamo. Plezamo takrat, ko za napredovanje uporabljamo roke. Začetnikom svetuje vzpone brez plezanja, mednje spadajo Kamniško sedlo, Komna, Velika planina in Korošica iz Podvežaka. Težji je dostop na Brano in Planjavo, kjer se je ponekod treba oprijeti z rokami. Škrlatico in Jalovec omeni kot zelo zahtevni poti, saj morajo biti pohodniki močni v rokah ter obvladati uporabo samovarovalnega kompleta. Klemen Sladič med opremo za zahtevnejše poti uvršča čelado, samovarovalni komplet in rokavice, s katerimi je oprijem jeklenice lažji. Doda, da težje poti od nas zahtevajo boljšo psihofizično pripravljenost.

Informacije
O pripravi na turo, varni hoji v hribih in obvezni opremi je dostopnega veliko gradiva. Navdušeni gorniki se lahko poučijo v knjigah, na internetu, v planinskih društvih in na tečajih. Bojan Pollak pripomni, da veliko ljudi tega znanja preprosto ne sprejema. »Pri nas je še zmeraj prepričanje, da če hočeš plavati, se moraš naučiti. Če hočeš igrati tenis, se moraš naučiti. V hribe pa znamo vsi hoditi. Tudi za hribe je potrebno določeno znanje.«

Irena Mušič Habjan, članica uredništva Planinskega vestnika, ki je pri nas edina revija s planinsko tematiko, pove, da so v zadnjih letih precej strani namenili preventivi z naročenimi članki s področja medicine, alpinistične tehnike, plazov, opreme in novosti. »Veliko je tudi preostale strokovne in druge literature. Letos je ob stoletnici (organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji, op. p.) izšla knjiga Reševanje v gorah (v uredniškem odboru je bil tudi sogovorničin mož, op. p.), v kateri je dejavnost GRZS opisana poljudno in z osebnimi pripovedmi reševalcev.«

Nismo vsi vremenarji
Vsak letni čas prinese svoje posebnosti. Poleti so pogoste nevihte, pozimi je zaradi nizke temperature več poledenelih površin in snežnih plazov. Rado Nadvešnik zapiše, da se je pred obiskom gora nujno prepričati o vremenu. Pri poletnih nevihtah svetuje štetje sekund med bliskom in gromom. Če jih mine 30, je nevihta oddaljena 10.800 metrov. Doda še, da se je treba zaradi močnih UV-žarkov zaščititi s kremami, sončnimi očali, pokrivali in izbiro senčnih poti. Častni član GRSK za poletje svetuje dovolj tekočine, ob poslabšanju vremena pa čim hitrejši sestop v dolino. Ob nevihtah s strelami naj se pohodniki izogibajo vrhov, izpostavljenih točk in grebenov. Odličen je prikaz radarske slike padavin, saj se vidi, kje padavine nastanejo in v katero smer gredo, še pove Pollak. Tudi v hribih lahko pohodniki pokličejo znance, ki zanje preverijo vremensko sliko.

Pollak prostor v nahrbtniku nameni primerni opremi, saj se tudi v poletni vročini nad 2000 metri lahko pojavijo sodra in toča ter podhladitev. Nadvešnik doda, da se lahko naše telo močno shladi že pri plus 10° Celzija; Pollak pa, da so poleti razmere kolikor toliko predvidljive, saj imaš ali mokro ali suho podlago. Pozimi je drugače, saj je veliko vrst snega. Med zimske nevarnosti prišteva plazove in zdrse. »Za pozimi je treba imeti veliko več znanja. Niso vsi hribi dostopni za vsakogar. Ker so prenevarni in ljudje ne obvladajo ne opreme, ne tehnike, ne nevarnosti.« Manj izkušenim predlaga krajše ture na obljudene hribe, kot je Komna.

Lani 406 posredovanj
Irena Mušič Habjan, gorska reševalka, opozori, da je bilo lani v Sloveniji 406 reševalnih posredovanj. Skupaj so pomagali 458 ponesrečencem, med katerimi je bilo, žal, 28 mrtvih. Pogosti vzroki nesreč so zdrsi, padci in nepoznavanje terena. Na območju Kamniško-Savinjskih Alp, ki ga pokriva Društvo GRSK, je od 20 do 30 reševanj na leto. V ospredju je Velika planina, kjer je pogosto megla. Pollak pohodnikom ob tem vremenskem pojavu svetuje, da presodijo, ali je manj nevarno počakati, da se vreme umiri, ali nadaljevati pot in tvegati poškodbe. Na planotah, kot so Korošica, Komna, Velika planina in Menina, priporoča uporabo kompasa, saj potem ne moremo hoditi v krogih. Tako gorniki hodijo v isti smeri ter pridejo do točke, kjer je lažje. Mušič Habjanova doda, da se nesreče dogajajo na označenih poteh, brezpotjih in v stenah pri plezanju. Vsekakor pa velja, da preden odrinete na pot, obvestite znance, kam ste namenjeni, in pametno je, da se na poti podpisujete v vpisne knjige, s čimer puščate sled reševalcem.

Juriš na Triglav
Bojan Pollak meni, da je pri Slovencih opazna fama, zaradi katere mora vsak vsaj enkrat osvojiti Triglav. Najvišji vrhovi pritegnejo ravno zaradi višine. Za pripravo na zavzetje najvišjega vršaca gornikom svetuje, naj začnejo s Primožem in nadaljujejo z Veliko planino, Kamniškim sedlom in Grintovcem. Kdor pride v enem dnevu iz Kamniške Bistrice na Grintovec, je po njegovih besedah pripravljen osvojiti Triglav, vsaj ko gre za kondicijo. Razdalja je enaka tisti od Vrat do Triglava.

Vzori vlečejo
Bolj izkušeni gorniki se pogosto srečajo s tem, da jim naključni obiskovalci v gorah sledijo tudi po težjih poteh. Pollak pojav pojasni s črednim nagonom. »Če je šel on, grem lahko tudi jaz. Zgodilo se mi je, da sem moral komu reči, naj ne hodi za mano, ker grem plezat.« Omeni, da je veliko takih, ki niso dovolj izkušeni in se precenjujejo, zanje pa on ne more odgovarjati. Nekateri so mu v težje predele sledili tudi potem, ko jih je opozoril. Zato je prekinil hojo in se vrnil v dolino. Poda primerjavo z vozniki začetniki, ki ne morejo takoj dirkati v formuli 1
Začetnik naj izbere vzpone brez plezanja, mednje spadajo Kamniško sedlo, Komna, Velika planina in Korošica iz Podvežaka. Težji je dostop na Brano in Planjavo, kjer se je treba ponekod oprijeti z rokami. Škrlatica in Jalovec sta zelo zahtevni poti, saj morajo biti pohodniki močni v rokah ter morajo obvladati uporabo samovarovalnega kompleta.

Sprašuje Sara Femec

 



 
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
 

Zadnje novice

Sorodne organizacije 

Gorska reševalna zveza Slovenije
Planinska zveza Slovenije
© Društvo GRS Kamnik, 2019