Objavil/a: Matjaž Šerkezi, ponedeljek, 7. november 2016, ogledov: 3261Zaradi večjega obiska tudi več dela za reševalce | Delo, 7.11.2016, str. 8, Mihael Korsika, Planinstvo - Gorski reševalci so imeli letošnjo sezono več opraviti s planinci, ki so se v gore podali s kroničnimi boleznimi.
Ljubljana - Gorska reševalna zveza Slovenije je letos zaznala več intervencij zaradi kroničnih bolezni planincev. Takšni planinci lahko gorski svet še vedno obiskujejo, vendar gorski reševalci opozarjajo, naj cilje prilagodijo svojemu zdravstvenemu stanju.
|
Gorski reševalci so letos do 26. oktobra opravili le tri intervencije manj kot lani v vsem letu. K temu je po besedah predsednika komisije za informiranje in analize v Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) Matjaža Šerkezije pripomoglo to, da gore privabljajo vedno več obiskovalcev, saj se Slovenija vedno bolj oglašuje kot odlična zelena turistična destinacija. »Verjetno so k temu pripomogla tudi posamezna družabna omrežja kot sta facebook in twitter, kjer se oglašujejo lepote Slovenije. Poleg pozitivnih vidikov prihajajo tudi negativni, to pa so predvsem gorske nesreče,« meni Šerkezi.
Tako kot skoraj vsako leto so seletos visoko v gorah znašli planinc oziroma, bolje rečeno, obiskovalci gora s popolnoma neprimerno obutvijo, kot so natikači. Letos so imeli gorski reševalci več dela planinci, ki imajo težave z različnimi kroničnimi boleznimi, kot so težave s krvnim obtokom in sladkorna bolezen. »Bilo je tudi kar nekaj srčnih infarktov,« ugotavlja Šerkezi. Najbolj kritični so poletni meseci, predvsem avgust, sploh če se planinci ne odpravijo v gore pravočasno. Gore so po njegovih besedah izjemno okolje, v katerem se bolezenski znaki, s katerimi je mogoče v dolini popolnoma normalno živeti, še dodatno okrepijo, zaradi katerih je lahko ogroženo tudi človeško življenje.
»Vsekakor še vedno svetujemo obiska gora, saj je planinstvo kot način rekreacije primerno za vsakogar, vendar je treba ture prilagoditi. Ni treba iti ravno na Grintovec ali Triglav. Imamo kup tur, ki so primerne za vsakogar,« svetuje Šerkezi.
Slovenci prehiteli tujce
V preteklosti je dolgo časa veljalo, da so tuji obiskovalci gora bolj opremljeni od domačih, kar pa se je v zadnjih letih spremenilo. »To ne drži več. Spremembe smo dosegli ravno s preventivo, o kateri ves čas govorimo in ki je zelo pomembna. Slovenski planinci so opremljeni, ne samo opremljeni, to opremo znajo tudi uporabljati. Lahko imamo čelado, dereze in cepin, vendar če tega ne znamo uporabljati oziroma imamo to opremo v nahrbtniku, nam to nič ne pomaga,« opozarja Šerkezi.
Čelada ni obvezna, je pa priporočljiva. »Sploh pri sestopih na meliščih, kjer obstaja možnost padajočega kamenja, te nič ne stane, da daš čelado na glavo in se s tem zaščitiš. Iz leta v leto na tem področju vidimo izboljšave. Tukaj se lahko postavimo ob bok drugim tujim planincem. Opažamo celo, da so tuji planinci slabše opremljeni oziroma ne upoštevajo priporočil varnejšega obiskovanja gora. Tukaj bom kar pohvalil slovenske planince.«
Dolgotrajno usposabljanje
Slovenska gorska reševalna zveza združuje 828 gorskih reševalcev, medtem ko je normativno število gorskih reševalcev skoraj polovico manjše. Normativno število gorskih reševalcev je tako 430, za njih pa država zagotavlja vso opremo. Usposabljanje je dolgotrajno, se je pa že zgodilo, da posamezniki na družabnem omrežju izražajo željo, da bi postali gorski reševalci. Ti se ne branijo nikogar, vendar tako hitro preprosto ne gre. »Ne moreš jutri enega vzeti z ulice in mu reči: 'Ti boš gorski reševalec'. Treba ga je najprej usposobiti za osnovno gorništvo, kar počnejo v okviru planinskih društev,« pojasnjuje sogovornik.
Naslednji korak je usposabljanje za alpinista, kar je naloga alpinističnih odsekov znotraj planinskih društev. »Od tečajnika do alpinista pretečejo tri leta, če je vse v redu. Potem pridejo k nam za pripravnike, kar pomeni spet tri leta dodatnega usposabljanja in vlaganja v posameznika, da gre čez celoten proces in opravi izpit za gorskega reševalca, ki je razdeljen na letno in zimsko tehniko. Ko postaneš gorski reševalec, si v srednješolskem žargonu fazan,« pravi Šerkezi. Gorski reševalec nato po njegovih besedah pridobiva izkušnje od »starih mačkov«, ki ga vpeljejo v sistem reševanja, šele nato lahko postane popolnoma samostojen oziroma lahko začne voditi reševalne akcije. Za pridobitev naziva gorski reševalec mora posameznik opraviti še 80-urni tečaj prve pomoči, ki je prilagojen delu v gorskemu okolju.
Med najbolj izurjenimi reševalci
Predstavniki GRZS so se v drugi polovici oktobra udeležili rednega kongresa mednarodne organizacije gorskih reševalnih zvez iz celotnega sveta (IKAR). Slovenski gorski reševalci se ne udeležujejo vsakoletnega kongresa le zato, da sledijo novostim na tem področju, temveč tudi aktivno sodelujejo pri nastajanju smernic in novosti. Na letošnjem kongresu so tako predstavili računalniški program Search in Rescue, ki je po besedah Šerkezija novost v evropskem prostoru, saj ga nima še nobena država.
»To je poseben program, ki bo pomagal pri načrtovanju iskalnih intervencij. Ta program se v zadnjem letu in pol razvija, hkrati z njim je nastal specialni program usposabljanja, prek katerega bomo v vsakem društvu GRS usposobili nekaj ljudi, ki bodo specializirani za tehnike iskanja in reševanja. Tukaj smo naredili velik premik najprej in zadevo prestavili na kongresu, kjer smo naleteli na zelo pozitiven odziv drugih organizacij, ki se s tem ukvarjajo,« pojasnjuje Šerkezi.
Slovenski gorski reševalci po njegovih besedah aktivno sodelujejo tudi pri nastajanju smernic za razvoj preventive pred plazovi. »Čeprav smo prostovoljci, ves čas spremljamo dogajanje in sledimo novostim. Po znanju in izkušnjah se lahko postavimo ob bok gorskim reševalnim zvezam, kot so švicarska, avstrijska in francoska,« ugotavlja sogovornik.
|
|
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u. |
|
|
.jpg)
.jpg)
Pozabljeno geslo
Člani društva
RSS kanali
Fotogalerija
Video galerija
Gorska reševalna zveza Slovenije